|
|
Dragi prijatelji,
ime mi je Matej Sedmak, slovenski javnosti sem poznan
tudi kot Peacehiker.
Rodil sem se v Postojni, 18.5.1984. Malo pred
osamosvojitvijo Slovenije so mi rekli, da moram iti v
malo šolo. In sem šel. Nato so mi rekli, da moram iti v
osnovno šolo in sem šel. Rekli so mi, da moram biti
odličen. In sem bil. Rekli so mi, da si moram nato
izbrati dobro srednjo šolo. In sem izbral. Moral sem jo
narediti, zato, da si izberem dobro univerzo. Maturo sem
naredil z visokimi točkami in se vpisal na študij
mednarodnih odnosov na FDVju. Rekli so mi, da moram
imeti visoko povprečje. In sem ga imel.
Na koncu drugega letnika, z dvajsetimi leti, sem se
odločil, da bom nehal poslušati druge in začel živeti
svoje življenje. “Našel bom svobodo in srečo,” sem si
rekel. Odpravil sem se na potovanje okrog sveta, ki je
trajalo leto in pol. Na poti sem postal Peacehiker, se
naučil španščine, odložil svojo prtljago, se zaljubil,
napisal vizijo za SANJSKI SVET 2100 ter projekt EN SVET
in bolj kot vse, se osvobodil preteklosti. Ko sem prišel
domov sem dokončal tretji letnik fakultete in napisal
knjigo o svoji izkušnji, ki je postala prodajna
uspešnica. Naredil sem svetovno zabavo, zabava brez
umetnih substanc, kjer smo bili substance drug drugemu
in se odpravil na
7-tedenski peacehiking po Sloveniji s sloganom “svet je
dajal meni, kaj lahko jaz dam Sloveniji”. Ob koncu je
sledila še ena svetovna zabava nato pa sem Sloveniji
podaril velik objem z akcijo PODARIM OBJEM.
Nadaljeval sem svojo pot kot učitelj fotobranja, kjer
sem ob vikendih ljudi navdihnil naj pustijo za sabo
svojo preteklost, naj pustijo stare navade čustvovanja,
mišljenja in branja in naj se usmerijo v prihodnost in
naj verjamejo vase. Iz te želje je nastal tudi Design
Your Life - 25-tedenski tečaj osebnostne rasti, ki je
korenito transformiral življenja več kot sto ljudi.
Zdaj sem se odločil, da grem na volitve kot kandidat za
predsednika Slovenije, da bi ljudem lahko predstavil,
kaj vidim jaz v Sloveniji leta 2012, če bi se Slovenija
uspela osvoboditi svoje preteklosti. Bom zmagal? Ne vem.
Pa tudi ni najbolj pomembno.
Pomembno je, da me ljudje slišijo in se zavejo, da je
vse mogoče.
Pomembno je, da me ljudje slišijo in se zavejo, da so
tudi sami neomejeni
in lahko dosežejo tisto, kar si v resnici globoko v sebi
želijo.
Pomembno je, da me ljudje slišijo in ne izgubijo
zaupanja v človeštvo.
Rad bi bil s svojimi besedami, dejanji in zgledom
ambasador najvišjih aspiracij človeštva. |
|
|